Filozofi Portal Home Forum Profile FAQ Search Memberlist Log in to check your private messages Log in Register
Filozofski forum Portal Home Forum Profile FAQ Search Memberlist Private Messages Log in  Register
The time now is 17.09.14 18:34:12
View unanswered posts
 Filozofi :: Meni 
  Forum
Glavna stran
Nove teme
Iskanje
  Glavni meni
Domov! :) Prva stran
Oglej si statistiko Statistika
Domači logi
Univerzalni temeljni dohodek

 Log in 
Username:

Password:

 Log me on automatically each visit

 Zadnja sporočila 
No new posts Estetika gnusa
Estetika
06.09.14 11:48:24 View latest post
No new posts IS
Filozofija religije
06.09.14 11:43:58 View latest post
No new posts Kakšen je svet?
Ontologija in epistemologija
19.08.14 11:45:54 View latest post
No new posts 10. obletnica delovanja...
Obvestila
03.07.14 9:48:32 View latest post
No new posts Fenomenologija 1 & 2...
Študijska izbica
28.05.14 6:53:13 View latest post
No new posts Podoba Slovenije kot...
Obvestila
26.04.14 12:26:45 View latest post
No new posts Šola tradicionalnih borilnih...
Iz domačih logov
21.04.14 19:33:35 View latest post
No new posts Poenotenje Uma in Telesa...
Iz domačih logov
19.04.14 20:13:17 View latest post
Previous Next

 Filozofska šalca 


Arthur Schopenhauer, 1788-1860

Filozof Schopenhauer je bil nekoč v gosteh pri frankfurtskem bankirju Rothschildu. Postregli so slavnostni mení in pred filozofom je stala vrsta kozarcev za različna vina k posameznim jedem. Ko je po juhi pristopil strežnik in hotel natočiti vino, mu je filozof ponudil majhen desertni kozarec. Služabnik mu je zašepetal: "Prosim, vzemite velike kozarec, ta je le za fina desertna vina." "Vem, vem," je odvrnil Schopenhauer, "ampak kar nalijte. Velike kozarec bom vzel, ko bodo prišla na vrsto fina desertna vina!"

 levo spodaj 
Aber das Leben ist kurz und die Wahrheit wirkt ferner und lange: Sagen wir die Wahrheit.
AS

 Dobrodošli 
Pozdravljeni na spletni strani Filozofi

Stran Filozofi označuje predvsem slovenski filozofski forum, spletno vozlišče namenjeno filozofskim razpravam kot tudi kritičnemu in ustvarjalnemu mišljenju nasploh. Za sodelovanje se je potrebno registrirati, kar lahko storite TUKAJ.

 10. obletnica delovanja filozofskega foruma 
10.  obletnica delovanja filozofskega foruma 10. obletnica delovanja filozofskega foruma
Quote:
Začetek delovanja: 06.06.04 21:42:23


Začetki so bili precej obskurni. Nekaj filozofsko razgledanih pametnjakovičev s (preminulega) foruma poljub.com sem potegnil na tole stran, ki jo je (in jo še) tehnološko in finančno pokriva Gemini (aka Klemen Brumec), deus otiosus tega foruma.

Sicer je imel že boljše čase, ampak takrat še ni bilo FBja, ki je skupaj z ostalimi družabnimi omrežji, blogi in spletnimi komentarji razlog za recesijo tega foruma in nasplošno vseh forumov. In sedaj poskušam po principu teza (filoforum), antiteza (facebook, blogi,...) => sinteza (???) nekako poživit tole dogajanje. Ker kljub temu ima forum nekaj komunikacijskih prednosti: tj. prepoznavnost in trajnost zapisa. Kljub zastoju pri objavljanju novih tem, število zadetkov še vedno raste, filozofska vprašanja še vedno ostajajo aktualna in bolj ali manj posrečenih nekaj poskusov odgovorov je tudi tukaj gor.

Filoforum je imel potencial, nekaj srečanj v živo in upam, da mi/nam bo uspelo poustvariti nekaj tega konfliktnega ustvarjalnega vzdušja za še kakšno novo srečanje.

Kolikor se zdaj (ponovno) vrtim na filozoforumu je okoli nedokončanega projekta filoslovarčka, ki po žličkah dobiva nova gesla, vmes pa še veliko previsim na Wikipediji, kjer v detalje seciram srednji vek.

Vabljeni k sodelovanju. Hg


http://www.mislec.net/modules/mx_statistics/mx_statistics.php
Author Hinko_Gnito Posted
03.07.14 9:48:32
Replies
0
Views
43
Last Post
03.07.14 9:48:32 View latest post

 Kaj (se) dogaja? 
.
--- za ta teden suša ---

----------------------------

Imaš tudi ti kakšno pomembno novico? Sporoči jo semkaj.

 Who is Online 
Who is Online Our users have posted a total of 16646 articles
We have 1725 registered users
The newest registered user is ana_h
In total there are 2 users online :: 0 Registered, 0 Hidden and 2 Guests   [ Administrator ]   [ Moderator ]
Most users ever online was 214 on 12.01.13 5:36:57
Users browsing this forum: None

 Povezave 
Povezave:

STARI VEK ... klik
SREDNJI VEK ... klik
NOVI VEK ... klik

NEEVROPSKE FILOZOFIJE ...klik

FILOZOFSKA TERMINOLOGIJA ...klik

Uporabne povezave v slovenščini ... klik

Pravila sodelovanja na forumu (Obvezno branje) ... klik

 Wikipedija 
Iluminati so domnevna tajna družba, ki se ji pripisuje, da bodisi neposredno, bodisi podtalno obvladuje svet visoke politike, bančništva, industrije zabave in seksa ter množičnih občil, poleg tega pa naj bi imela v lasti velik del strateških surovin in najbolj donosnih vej gospodarstva (kot so računalniška, farmacevtska, letalska in orožarska industrija). V zgodovinskem pomenu se izraz nanaša na bavarske iluminate, resnično tajno družbo, ki jo je leta 1776 ustanovil Adam Weishaupt in je v desetih letih svojega obstoja pritegnila mnoge intelektualce ter razsvetljenske politike, nazadnje pa zaradi notranjih sporov razpadla in bila leta 1785 tudi prisilno ukinjena z odlokom Karla Theodora, ki je prepovedal vse tajne družbe.

Danes naj bi bila ta skupina ljudi sestavljena iz več podskupin, ki se deloma tudi prekrivajo: iz tako imenovanega črnega (diabolično brezčutnega) plemstva; iz največjih industrialcev, naftarjev in bankirjev; iz notranjega kroga prostozidarskih in podobnih lož; iz prodornih političnih povzpetnikov; iz skrbno izbranih pripadnikov intelektualnih elit; iz visoke duhovščine in pomembnih predstavnikov tistih totalitarno mislečih redovnih družb, ki se imajo za božje bojevnike. Izraz iluminati se nanaša na to, da se imajo pripadniki teh skupin za razsvetljene, torej za tiste, ki so v posesti resničnega razumevanja sveta. Vzvišeni so nad povprečnostjo, kaj šele nad bedo večjega dela človeštva. Imajo se za prave lastnike in gospodarje sveta. Velik del teh skupin je tudi sorodstveno povezan. Poleg vase zaverovane elitistične miselnosti jih torej družijo tudi podobni geni, tako imenovana modra - plemiška kri.


Adam Weishaupt (1748–1830)

Več: http://sl.wikipedia.org/wiki/Iluminati

 Na današnji dan 
17. septembra
1179 je umrla nemška opatinja, učenjakinja, pisateljica in skladateljica Hildegarda iz Bingena.
1503 je umrl italijanski (neapeljski) renesančni humanist in pesnik Giovanni Pontano. V renesančne tokove Italije je vključil aragonski Neapelj.
... 1542 je umrl italijanski jezuit, kardinal in teolog Robert Bellarmino.
1743 je bil rojen francoski matematik in filozof markiz Condorcet.
1826 je bil rojen Georg Friedrich Bernhard Riemann, ki je s svojim delom odprl nove smeri razvoja matematike ter njene uporabe v fiziki in mehaniki. Njegova geometrija pa je osnova splošne teorije relativnosti.
1857 je bil rojen ruski fizik, matematik, letalski in raketni konstruktor ter futurolog Konstantin Edvardovič Ciolkovski, ki je s svojimi teorijami in odkritji postavil osnove astronavtiki. L. 1903 je objavil prvo delo iz teorije astronavtike z naslovom Proučevanje vesolja z reaktivnimi aparati. (j.k. 5. september)
... 1861 je umrl nemški protestantski teolog in (staro)heglijanski filozof Wilhelm Hinrichs.
1938 je bil kot žrtev Stalinovih čistk ustreljen sovjetski (ruski) ekonomist Nikolaj Dimitrijevič Kondratijev. Bil je glesnik Nove ekonomske politike (NEP) v Sovjetski zvezi. Prednost je dajal primarnemu sektorju in industrijski proizvodnji za potrošnjo pred težko industrializacijo. Po letu 1925 je naglo izgubljal vpliv, nakar je bil obtožen simpatiziranja s kulaštvom in aretiran s strani NKVDja. Znana je njegova statistična napoved ekonomskih ciklov v kapitalističnih družbah. Presledke med cikli ekonomskih vzponov, ki jim sledijo krize, je določil časovno med 50 do 60 let.
1948 je umrla ameriška antropologinja Ruth Fulton Benedict.
1962 je bil rojen slovenski kulturni antropolog Miha Zadnikar.
1963 je umrl nemški filozof, psiholog in pedagog Eduard Spranger.
1994 je v Croydonu pri Londonu umrl britanski filozof Karl Raimund Popper, vodilni kritik dunajskega pozitivizma s stališča kritičnega racionalizma. Njegova najbolj znana dela so Logika raziskovanja, Odprta družba in njeni sovražniki, Objektivno spoznanje in Jaz in njegovi možgani.



Powered by MX-System © 2001, 2005 & phpBB © 2001, 2005 phpBB Group
Page generated 35 queries - Generation time: 0.1137 seconds