Filozofi Portal Home Forum Profile FAQ Search Memberlist Log in to check your private messages Log in Register
Filozofski forum Portal Home Forum Profile FAQ Search Memberlist Private Messages Log in  Register
The time now is 23.11.14 19:18:23
View unanswered posts
 Filozofi :: Meni 
  Forum
Glavna stran
Nove teme
Iskanje
  Glavni meni
Domov! :) Prva stran
Oglej si statistiko Statistika
Domači logi
Univerzalni temeljni dohodek

 Log in 
Username:

Password:

 Log me on automatically each visit

 Zadnja sporočila 
No new posts Kakšen je svet?
Ontologija in epistemologija
17.10.14 9:36:07 View latest post
No new posts Solipsizem
Ontologija in epistemologija
15.10.14 19:06:31 View latest post
No new posts Estetika gnusa
Estetika
06.09.14 11:48:24 View latest post
No new posts IS
Filozofija religije
06.09.14 11:43:58 View latest post
No new posts 10. obletnica delovanja...
Obvestila
03.07.14 9:48:32 View latest post
No new posts Fenomenologija 1 & 2...
Študijska izbica
28.05.14 6:53:13 View latest post
No new posts Podoba Slovenije kot...
Obvestila
26.04.14 12:26:45 View latest post
No new posts Šola tradicionalnih borilnih...
Iz domačih logov
21.04.14 19:33:35 View latest post
Previous Next

 Filozofska šalca 
Niccolo Machiavelli, 1469-1527

Zgodovinar in državnik Niccolo Machiavelli je napisal pomembno delo Vladar. Nekoč mu je nekdo očital, da je z njim naučil tirane, kako se polastijo oblasti. Machiavelli se je zresnil in odgovoril:
"Drži, naučil pa sem tudi narode, kako naj tirane strmoglavijo."

Ko se je Machiavelli pogovarjal s človekom , ki je veljal za enega največjih izobražencev svoje dobe, je brž opazil, da ga je sama načitanost, nima pa niti za ščepec bistroumnosti in vedno navaja samo druge.
"Res veste sleherno stvar, velika škoda pa je, da ne veste ničesar drugega."

 levo spodaj 
Sendo adunque uno principe necessitato sapere bene usare la bestia, debbe di quelle pigliare la golpe [volpe] e il lione, perché il lione non si difende da' lacci, la golpe non si difende da' lupi. Bisogna adunque essere golpe a conoscere e lacci e lione a sbigottire e lupi. (cap. XVIII)

 Dobrodošli 
Pozdravljeni na spletni strani Filozofi

Stran Filozofi označuje predvsem slovenski filozofski forum, spletno vozlišče namenjeno filozofskim razpravam kot tudi kritičnemu in ustvarjalnemu mišljenju nasploh. Za sodelovanje se je potrebno registrirati, kar lahko storite TUKAJ.

 Popis tem na filozofskem forumu 
Popis tem na filozofskem forumu Popis tem na filozofskem forumu
Popis tem na filozofskem forumu. Upoštevane so kolikor toliko vsebinsko polne in zaokrožene teme. Upam, da bo pregled olajšal iskanje že napisanih odgovorov ali postavljanje novih vprašanj v novih temah.
Author Hinko_Gnito Posted
01.06.12 20:15:31
Replies
4
Views
794
Last Post
01.06.12 20:15:31 View latest post

 Kaj (se) dogaja? 
.
Mestna knjižnica Ljubljana
Pogled je vselej konstrukt: zakaj smo vajeni gledati filme na točno določene načine? – Nina Cvar

ponedeljek, 24. november 2014 ob 18:00, Knjižnica Šiška

Na tretjem srečanju filmskega kluba "Kjer je doma film" bomo govorili o problemu pogleda, ki je sicer le en od konceptov za analizo kompleksne filmske izkušnje. V prvi etapi bomo na posameznih primerih razgrnili strukturno naravo pogleda kot koncepta, v nadaljevanju ga bomo podvrgli kritiki, s čimer bomo spoznali še druge, novejše teoretizacije v filmskih študijah.
Več: http://www.mklj.si/prireditve/item/5676-pogled-je-vselej-konstrukt-zakaj-smo-vajeni-gledati-filme-na-tocno-dolocene-nacine-nina-cvar

-----------------

Mestna knjižnica Ljubljana
Film in Kantova kritika ter tišina – dr. Dušan Rutar in dr. Mitja Reichenberg

ponedeljek, 24. november 2014 ob 18:00, Knjižnica Otona Župančiča

Govorili bomo o filmskih vektorjih in o naravi filmske pripovedi skozi prizmo Kantove kritike praktičnega uma. Glede filmske glasbe pa bomo pogledali in poslušali razmerje med tem kar se sliši in tistim, kar je povedano s tišino. Film je bil v svojih začetkih imenovan 'tihi' film (silent movie).
To mu daje tudi danes svoj pečat - še posebej takrat, ko razmišljamo o njegovem zvočnem delu kot o tistem, ki je zapolnjeval osnovno tišino. Vendar je tudi v sodobnem filmu tišina še zmeraj element, ki se mu je potrebno posvetiti s posebno pozornostjo.

-----------------



ZRC SAZU, Knjigarna Azil in Društvo za teoretsko psihoanalizo
prirejajo kolokvij
KRIZA IN NJEN KONEC

24. november 2014 ob 15:00 do 24. november 2014 ob 21:00
Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

Je krize konec, smo na začetku konca ali na koncu začetka? Kaj razrešujejo tisti, ki razrešujejo krizo, in kaj govorijo tisti, ki govorijo o krizi? Je kriza finančna, ekonomska, socialna, politična, moralna, duhovna in »splošna« – ali pač kaj bolj natančnega? Lahko pravo lovi korak s krizo ali ga bo kriza prehitela? Bo narava čakala na konec krize ali ga bo prehitela sama?
Več: http://www.zrc-sazu.si/sites/default/files/krizainnjenkonec.pdf

-----------------

Mestna knjižnica Ljubljana
Zločini Izraela, sokrivda Evrope – David Cronin

torek, 25. november 2014 ob 18:00, Trubarjeva hiša literature

David Cronin, irski novinar in politični aktivist, je avtor knjig, ki obravnavata povezavo med Evropsko Unijo in Izraelom. Dogodek bo potekal v okviru Kulturne ambasade Palestine, katere namen je odpreti prostor za palestinsko zgodbo in glas Palestincev.
Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.

-----------------

Mestna knjižnica Ljubljana
Žvižgači in zaščita prijaviteljev – dr. Jure Škrbec

torek, 25. november 2014 ob 18:00, Knjižnica Prežihov Voranc

Vsak ima pravico Komisiji za preprečevanje korupcije ali drugemu pristojnemu organu podati prijavo o ravnanju, za katerega verjame, da ima znake korupcije. Komisija je dolžna ščititi identiteto osebe, ki je podala prijavo na podlagi utemeljenega prepričanja, da so podatki v njeni prijavi resnični – ki je torej podala prijavo v dobri veri. Takoj ko komisija ugotovi, da je bila prijava podana v dobri veri, prične z njeno obravnavo in ukrene vse, da zaščiti identiteto prijavitelja.
Med ukrepe spada tudi sankcioniranje vsakogar, ki poskuša ugotavljati ali razkriti identiteto prijavitelja, ko ta želi ostati anonimen. Na predavanju bodo predstavljeni osnovni instituti zaščite prijaviteljev, ukrepi v primeru povračilnih ukrepov in drugi vzvodi delovnopravne zakonodaje, ki komisiji pri zaščiti pomagajo. Dr. Jure Škrbec je nadzornik za nasprotje interesov.

-----------------


Inštitut za delavske študije, Slovensko društvo za estetiko, Založba Sophia
SIMPOZIJ
Umetnost in marksistična teorija v kontekstu kritike politične ekonomije

26. Nov 2014 od 9:00 do 19:00 @ Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomskova 18, LJ

Tema simpozija je povezana tudi z izidom slovenskih prevodov dveh knjig Paula Matticka: Vse po starem: gospodarska kriza in polom kapitalizma (Studia humanitatis, 2013) in Umetnost in njen čas (Sophia, 2013); izdajateljici sodelujeta pri organizaciji simpozija.
Več: http://www.delavske-studije.si/ai1ec_event/2290-2/?instance_id=2838

--------------------


Inštitut za delavske študije
Predavanje: Sašo Furlan – Antinomija politične države in civilne družbe: o Marxovi kritiki Heglove filozofije pravice

27. Nov 2014 ob 18:00 @ Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomskova 18, LJ

Preden se je Marx lotil projekta kritike politične ekonomije, se je ukvarjal predvsem s kritiko prava in politike. V letih 1842–43 se je z uredniškim delom za časopis Rheinische Zeitung uveljavil kot neizprosen kritik reakcionarnih politik pruske monarhije, kot filozof pa se je profiliral zlasti prek svoje konfrontacije s Heglovo teorijo države. Zgoščeno kritiko teorije države, ki jo je Hegel podal v Orisu filozofije pravice, je Marx leta 1843 začrtal v svojem sicer nedokončanem spisu Kritika Heglovega državnega prava. Ker gre za edini Marxov spis, v katerem država ni le predmet sporadičnih opomb ali postranskih komentarjev, temveč osrednji predmet teoretskega prikaza in kritike, prav ta spis služi kot privilegirano mesto vstopa v problematiko države pri Marxu.
Več: http://www.delavske-studije.si/ai1ec_event/saso-furlan-antinomija-politicne-drzave-in-civilne-druzbe-o-marxovi-kritiki-heglove-filozofije-pravice/?instance_id=2843

--------------------


Zofijini ljubimci, Inštitut za delavske študije
Cikel Kapitalizem in demokracija
Tibor Rutar: Vzpon desnice v času krize

V četrtek, 27.11.2014, ob 18:00, v KC Pekarna (v prostorih Infopeke).

Ali ne drži, kot pravijo marksisti, da so interesi delavcev v nasprotju z interesi kapitalistov in torej v nasprotju s kapitalizmom samim? Ali ne drži, da to postane še kako res vsaj v času kapitalističnih kriz, ko so kapitalisti in izkoriščevalska, krizna naravnanost kapitalizma popolnoma razgaljeni? Zdi se, da ne drži, saj delavci (celo v času krize, kot vidimo danes) ne prepoznajo tega dejstva in ne volijo levih protikapitalističnih strank, marveč se – obratno – zbirajo za prokapitalističnimi strankami vseh družbeno-kulturnih usmerjenosti, sploh desne in levosredinske.
Več: http://zofijini.net/dogodek/vzpon-desnice-v-casu-krize/

-------------------

Nova akropola
Ciklus 12 predavanj
Velika učenja Vzhoda in Zahoda
četrtek, 27.11. ob 18:00
Nova Akropola - Tyrševa 7, Maribor
1. predavanje: vstop prost!

-------------------

Mohorjeva družba
Celjska Mohorjeva družba vabi na
DEBATNO KAVARNO
Reševanje krize smisla sodobnega človeka

v petek, 28. novembra, ob 13. uri, v sejno sobo M1 v Cankarjevem domu

Sodelujejo: dr. Sebastjan Kristovič, logoterapevt, dr. Janez Mlakar, psihoterapevt, Jože Faganel, založnik
Utemeljitelj tretje psihoterapevtske šole Viktor Frankl (1905 - 1997) ni brskal po globinah preteklosti in iskal tam vzroke za duševne težave kot Freud, ampak je svoje paciente usmerjal k iskanju smisla tudi v brezupnem položaju po lastnem zgledu. Zato njegovi nasledniki danes svetujejo sodobnikom »reči ne ukvarjanju s seboj«.

--------------------

Imaš tudi ti kakšno pomembno novico? Sporoči jo semkaj.

 Who is Online 
Who is Online Our users have posted a total of 16651 articles
We have 1727 registered users
The newest registered user is Gregvelp
In total there is 1 user online :: 0 Registered, 0 Hidden and 1 Guest   [ Administrator ]   [ Moderator ]
Most users ever online was 214 on 12.01.13 5:36:57
Users browsing this forum: None

 Povezave 
Povezave:

STARI VEK ... klik
SREDNJI VEK ... klik
NOVI VEK ... klik

NEEVROPSKE FILOZOFIJE ...klik

FILOZOFSKA TERMINOLOGIJA ...klik

Uporabne povezave v slovenščini ... klik

Pravila sodelovanja na forumu (Obvezno branje) ... klik

 Wikipedija 
Niccolo di Bernado dei Machiavelli, italijanski (florentinski) renesančni humanist, diplomat, politik in filozof, * 3. maj 1469, Firence, Italija, † 22. junij 1527, Firence.

Renesančni politični teoretik, ki je več kot desetletje sam ukvarjal z diplomatskim in državniškim delom v Firencah, velja v sodobni politični filozofiji in političnih znanostih za utemeljitelja realističnega pristopa k teoriji politike. Ukvarjal se je tudi s pisanjem zgodovinskih kronik, vojaške doktrine in dramskih del, med katerimi izstopa komedija »Mandragola« (1518). Med zgodovinskimi in političnimi spisi je najpomembnejše politično filozofsko delo »Vladar« (Il principe, 1513), v katerem zavrže politični idealizem predhodnikov. Na podlagi zgodovinskega izročila in osebnih izkušenj diplomata v tem delu razpravlja v obliki nasvetov vladarju o nujnosti uporabi prisile in nemoralnega ravnanja, da zavaruje svojo oblast in vzpostavi spoštovanje zakonov, kar oboje vodi v končni smoter blaginje države. V mnogo obširnejšem, a enakovredno vplivnem delu Razmišljanja ob prvih desetih knjigah Tita Livija, simpatizira z republikansko politično ureditvijo in demokratičnimi ideali Starega Rima.

Zaradi prikazovanja slabosti in pokvarjenosti človeške narave, so ga kritiki kasneje ocenjevali za zagovornika političnega amoralizma, v katerem se za dosego političnega cilja ne izbira sredstev (makjavelizem). Sodobna politična filozofija ga je v tem oziru nekoliko rehabilitirala. Italijanski filozof Benedetto Croce o njem zapiše: »Machiavelli ne samo da ni zanikal morale, temveč je bil sam eden od največjih in najbolj trpečih moralnih duhov, kar jih pozna zgodovina; vedno je težil k uveljavitvi moralnosti v svetu«. Ocenjevati Machiavellija v pejorativnem pomenu makjavelista, bi zato bilo prenagljeno.



Več: http://sl.wikipedia.org/wiki/Niccol%C3%B2_Machiavelli

 Na današnji dan 
23. novembra
1760 je bil rojen ideolog utopicnega komunističnega družbenega koncepta, ki naj bi se uresničil z zarotniškim prevratom izbrancev, Francois Noel Babeuf.
... 1840 je umrl francoski kontrarevolucionar in konzervativni politični filozof Louis Gabriel Ambroise, vikont de Bonald.
... 1875 je umrl nemški novokantovski filozof in sociolog Friedrich Albert Lange.
1919 je bil rojen angleški filozof Peter Frederick Strawson.



Powered by MX-System © 2001, 2005 & phpBB © 2001, 2005 phpBB Group
Page generated 35 queries - Generation time: 0.143 seconds