Filozofi Portal Home Forum Profile FAQ Search Memberlist Log in to check your private messages Log in Register
Filozofski forum Portal Home Forum Profile FAQ Search Memberlist Private Messages Log in  Register
The time now is 25.10.14 19:54:03
View unanswered posts
 Filozofi :: Meni 
  Forum
Glavna stran
Nove teme
Iskanje
  Glavni meni
Domov! :) Prva stran
Oglej si statistiko Statistika
Domači logi
Univerzalni temeljni dohodek

 Log in 
Username:

Password:

 Log me on automatically each visit

 Zadnja sporočila 
No new posts Kakšen je svet?
Ontologija in epistemologija
17.10.14 9:36:07 View latest post
No new posts Solipsizem
Ontologija in epistemologija
15.10.14 19:06:31 View latest post
No new posts Estetika gnusa
Estetika
06.09.14 11:48:24 View latest post
No new posts IS
Filozofija religije
06.09.14 11:43:58 View latest post
No new posts 10. obletnica delovanja...
Obvestila
03.07.14 9:48:32 View latest post
No new posts Fenomenologija 1 & 2...
Študijska izbica
28.05.14 6:53:13 View latest post
No new posts Podoba Slovenije kot...
Obvestila
26.04.14 12:26:45 View latest post
No new posts Šola tradicionalnih borilnih...
Iz domačih logov
21.04.14 19:33:35 View latest post
Previous Next

 Filozofska šalca 


Arthur Schopenhauer, 1788-1860

Filozof Schopenhauer je bil nekoč v gosteh pri frankfurtskem bankirju Rothschildu. Postregli so slavnostni mení in pred filozofom je stala vrsta kozarcev za različna vina k posameznim jedem. Ko je po juhi pristopil strežnik in hotel natočiti vino, mu je filozof ponudil majhen desertni kozarec. Služabnik mu je zašepetal: "Prosim, vzemite velike kozarec, ta je le za fina desertna vina." "Vem, vem," je odvrnil Schopenhauer, "ampak kar nalijte. Velike kozarec bom vzel, ko bodo prišla na vrsto fina desertna vina!"

 levo spodaj 
Aber das Leben ist kurz und die Wahrheit wirkt ferner und lange: Sagen wir die Wahrheit.
AS

 Dobrodošli 
Pozdravljeni na spletni strani Filozofi

Stran Filozofi označuje predvsem slovenski filozofski forum, spletno vozlišče namenjeno filozofskim razpravam kot tudi kritičnemu in ustvarjalnemu mišljenju nasploh. Za sodelovanje se je potrebno registrirati, kar lahko storite TUKAJ.

 Popis tem na filozofskem forumu 
Popis tem na filozofskem forumu Popis tem na filozofskem forumu
Popis tem na filozofskem forumu. Upoštevane so kolikor toliko vsebinsko polne in zaokrožene teme. Upam, da bo pregled olajšal iskanje že napisanih odgovorov ali postavljanje novih vprašanj v novih temah.
Author Hinko_Gnito Posted
01.06.12 20:15:31
Replies
4
Views
782
Last Post
01.06.12 20:15:31 View latest post

 Kaj (se) dogaja? 
.
Zofijini ljubimci
FILOZOFIJA UMETNOSTI za ustvarjalce
Organizator: Zofijini ljubimci & Zavod MISEL V PRAKSI
Vabimo vas na delavnico FILOZOFIJA UMETNOSTI za ustvarjalce

KDAJ: drugo srečanje v sredo, 20. 10. ob 18.00
KJE: KC Pekarna (Ob železnici 16, Maribor), pritličje

TRAJANJE: 2 x po štiri šolske ure (z odmorom)
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: do 15
MENTOR: Goran Potočnik Černe
PRIJAVE IN INFORMACIJE: filozofska.posvetovalnica@gmail.com, 040 629 622 (Goran)
Delavnica je brezplačna!
Na delavnici si bomo zastavili dve »preprosti« vprašanje: Kaj je lepo? in Kaj je grdo?
Odgovor/odgovore na ti dve vprašanji bomo iskali s pomočjo tehnike Sokratski dialog, ki je bila razvita prav za filozofsko razmišljanji, analiziranje in postavljanje definicij v skupini. Postopek iskanja odgovora se prične v konkretni, v našem primeru estetski, izkušnji.
Več: http://zofijini.net/dogodek/filozofija-umetnosti-za-ustvarjalce/

----------------------------

Mestna knjižnica Ljubljana
Cikel Učitelji in učenci
Predavanje Kaj delajo učitelji, ko poučujejo – dr. Dušan Rutar

20. oktober 2014 ob 18:00, Knjižnica Otona Župančiča, LJ

Dr. Rutar bo govoril o učenju kot premagovanju odporov, ki jih imata tako učitelj kot učenec. Navezal se bo na prvo predavanje in nadaljeval z analizo ideje, da je učenje umetnost tkanja, ne pa zbiranje ali kopičenje informacij in podatkov.

----------------------------
Cankarjev dom
SVETOVNI ETOS IN CELOSTNA PEDAGOGIKA
Posvet
Povezujejo: Borut Ošlaj, Marko Pavliha, Marija Pepelnak Arnerić, Igor Škamperle

21. okt. ob 9.00, konferenčne dvorane M, CD

Moderatorja: Borut Ošlaj in Marko Pavliha
Uvod v posvet Borut Ošlaj
Pozdrav častnega pokrovitelja
M. Pavliha: Od antične paideie do sodobne holistične pedagogike
I. Škamperle: Edgar Morin in 7 stebrov planetarnega državljana. Pedagoški izziv
J. Juhant: Etična pedagogika je dialoška
M. Gedrih: Soodvisnost in nenasilje v sodobni družbi
M. Košir: Kulturna pedagogika dr. Karla Ozwalda za vzgojo etične osebnosti
V. Ščuka: Oblikovanje šolarja kot osebnosti. Poročilo o opravljenem projektu
V. Strahovnik: Etika v šoli – projekt Ethos
S. B. Kucler: Znanje, solidarnost, ustvarjalnost. Skupnostno učenje – inkubator temeljnih vrednot (video)
R. Kroflič: Kakšne metodične pristope implicira vzgoja za vrednote SE?
E. Šteblaj: Montessori = celostna pedagogika
B. Žalec: Celostna in dialoška edukacija: analiza njenih momentov, pomena in povezanosti s solidarnim personalizmom ter dialoškim univerzalizmom
S. Levc: »Mama, zmorem sam!« Vzgajamo samostojne in odgovorne otroke?

Popoldne 15.15
Moderatorja: Marija Pepelnak Arnerić in Igor Škamperle
Š. Čekada Zorn, A. Dobnikar: Izkušenjsko učenje – učenje za življenje
I. Mrak Merhar: Skavtska metoda kot celostni pristop k vzgoji
M. Pepelnak Arnerić: Etični vidik celostne vzgoje pri umetniških predmetih v OŠ
F. Petek: In vendar je življenje realno
C. Hedžet Tóth: Proti tiraniji vrednot.
S. Čurin Radović: Z etiko do boljšega in bolj smiselnega življenja tudi v šoli
B. Marentič Požarnik: Kako v šoli ustvarjamo prostor za učenje vrednot (prosojnice)
I. Zorko: Kamen od srca
D. Brecelj Ipavec: Cena ocenjevanja
S. Šinkovec: Učitelj in etika: o Pedičku, monografiji, in reviji Vzgoja
Z. Štrubelj: Kako težek poklic je biti človek. Antropološko-teološki razmislek o vzgoji za človeka
Ostalo: http://www.cd-cc.si/sl/humanizem/svetovni-etos-in-celostna-pedagogika-4513/

-----------------------------

Mohorjeva družba
Razmišljanja in razgovori v Mohorjevi
Za pajčolani samomora
Pogovore vodi filozof prof. dr. Bojan Žalec

Sreda, 22. oktober 2014, ob 17. uri, Knjigarna Celjske Mohorjeve družbe Nazorjeva ul. 1, LJ

Tema iz naslova tokratnega pogovora je izredno pereča in se nanaša na usodo marsikaterega Slovenca in bolečo izkušnjo mnogih slovenskih bližnjih, svojcev in družin. Z njo se bomo soočili skupaj z našim tokratnim gostom, gospodom Francijem Koncilijo.
Beseda bo tekla o zgodovinskih osebnostih, ki so storile samomor, o množičnih samomorih, o pomenu pogovorov in razprave o samomoru in ne nazadnje tudi o osebni izkušnji.

-----------------------------

Inštitut za delavske študije, Zofijini ljubimci
Inštitut za delavske študije, Zofijini ljubimci
Vabljeni na predavanje Mihe Andriča: KRIZA KAPITALIZMA – KAPITALIZEM KOT KRIZA.

V sredo, 22.10.2014, ob 18:00, v KC Pekarna, MB.

Predavanje bo zastavljeno kot uvod v kritiko politične ekonomije in analizo strukture globalnega ekonomskega sistema. Prinašalo bo natančno razčlenitev kapitalističnega produkcijskega načina v kontekstu aktualne ekonomske krize. Posvetili se bomo predvsem notranjim protislovjem kapitalistične ideologije in ekonomije. Skozi analizo različnih kazalcev gospodarskega razvoja (profitna stopnja, profitablnost investicij, akumulacija kapitala) bomo pokazali, da je aktualna ekonomska kriza sistemska kriza kapitalizma, ki je ne moremo rešiti preprosto z zagonom novega poslovnega cikla. Preko zagovora teze o tem, da večanje produktivnosti gospodarstev vodi v padec profitabilnosti, pa bomo pokazali, da je kapitalizem nevzdržen ekonomski sistem, ki vedno nujno vodi v krizo in socialno opustošenje. Analiza ne-vidnega in ekonomskega nasilja v kapitalizmu ter razrednega zajemanja in koruptivnega deljenja na novo ustvarjenje vrednosti pa nam bo omogočila, da uvidimo, da je kapitalizem tudi v času svojega razcveta izkoriščevalski sistem. Temu primerni so tudi neproduktivni krizni odzivi političnih elit, ekonomskih hegemonov in kratko-vidnih “main-stream” ekonomistov.
Več: http://zofijini.net/dogodek/kapitalizem-in-demokracija/

----------------------------

Mestna knjižnica Ljubljana
EMONA 2000
Zanimivi obiskovalci Ljubljane od Emone do danes – dr. Zarjan Fabjančič
22. oktober 2014 ob 18:00, Knjižnica Otona Župančiča, LJ

Najlažja pot iz Srednje in Vzhodne Evrope v Italijo vodi prek današnjega slovenskega ozemlja. Zato so po njej skozi vso zgodovino hodili osvajalci, naključni obiskovalci in tudi tujci, ki so se za krajši ali daljši čas ustavili v Ljubljani.Tako sta npr. Emono razrušila zahodnogotski kralj Alarik in nekaj desetletij kasneje hunski kralj Atila.
V Ljubljani sta prespala papež Pij VI. in Napoleon. V njej je živel Gabriel Gruber, v njej je živel in umrl Josef Ressel. Omenili bomo še mnoge druge znameniteže.

---------------------------

Mestna knjižnica Ljubljana
Predstavitev knjige Pax Putina – Andrej Stopar

22. oktober 2014 ob 19:00, Knjižnica Bežigrad

Andrej Stopar je bil med letoma 2005 in 2013 dopisnik RTV Slovenije iz Rusije. Njegova knjiga Pax Putina prinaša skrben izbor besedil, napisanih v teh letih za RTV in dnevnik Večer, ki v kronološkem zaporedju zarišejo čas vladanja enigmatičnega Putinovega kroga, čas, ko je Rusija iz ekonomsko zlomljenega ostanka Sovjetske zveze ponovno postala imperialna sila.

----------------------------

Mladinska knjiga
Predstavitev knjige Ogenj, rit in kače, niso za igrače

23.10.14 ob 18:00, Mestna knjigarna Maribor

Knjigo bo predstavila avtorica Milena Miklavčič.
Ogenj, rit in kače, niso za igrače
Milena Miklavčič je o svoji knjigi zapisala: »Nekoč, ko sem prvič naletela na zgodbe, ki so pripovedovale o najbolj skritih, zelo intimnih dejanjih spolnosti naših prednikov, sem spoznala, da sem ''na sledi'' nečesa, o čemer nihče nič ne ve, pa tudi kakšnih podobnih zapiskov o tej temi nisem zasledila.
Pripovedi o tem, kako so se imeli radi naši predniki, so postali moja ''pot'', po kateri sem hodila vrsto let in nazadnje prišla do ''konca'', slišano pa bo moč v obliki zanimivih in sočnih zgodb prebrati v knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače.
Dodala sem še poglavja o življenju dekel in hlapcev, o tem, kakšno je bilo na začetku 20. stoletja otroštvo dedov in babic, kako so se po 2. svetovni vojni zidale hiše. Med drugim so me zanimali odnosi med taščo in snaho, kako so se nekoč rojevali otroci, kako in zakaj so se ljudje sovražili med seboj.
Posebno poglavje je namenjeno dedu Luki, ki je bil znana žirovska legenda.
Mislim, da je knjiga na okoli 350 straneh vredna vaše pozornosti. Konec koncev si upam trditi, da podobne v slovenskem knjižnem prostoru do sedaj še ni bilo.«
Vabljeni na pogovor o knjigi, ki – med drugim - prinaša tudi prvo raziskavo spolnosti Slovencev, ki so živeli v prvi polovici 20. stoletja!

----------------------------

Mestna knjižnica Ljubljana
Etika, ki vznemirja.
Fjodor Mihajlovič Dostojevski – dr. Edvard Kovač

23. oktober 2014 ob 18:00, Knjižnica Otona Župančiča, LJ

Dr. Edvard Kovač je predavatelj na več fakultetah v Ljubljani in na Katoliški univerzi v Toulousu, na univerzi v Bordeauxu in je za svoje delovanje pred nedavnim prejel Francoski Red umetnosti in leposlovja.

-------------------

Imaš tudi ti kakšno pomembno novico? Sporoči jo semkaj.

 Who is Online 
Who is Online Our users have posted a total of 16651 articles
We have 1726 registered users
The newest registered user is jakobn
In total there are 2 users online :: 0 Registered, 0 Hidden and 2 Guests   [ Administrator ]   [ Moderator ]
Most users ever online was 214 on 12.01.13 5:36:57
Users browsing this forum: None

 Povezave 
Povezave:

STARI VEK ... klik
SREDNJI VEK ... klik
NOVI VEK ... klik

NEEVROPSKE FILOZOFIJE ...klik

FILOZOFSKA TERMINOLOGIJA ...klik

Uporabne povezave v slovenščini ... klik

Pravila sodelovanja na forumu (Obvezno branje) ... klik

 Wikipedija 
Iluminati so domnevna tajna družba, ki se ji pripisuje, da bodisi neposredno, bodisi podtalno obvladuje svet visoke politike, bančništva, industrije zabave in seksa ter množičnih občil, poleg tega pa naj bi imela v lasti velik del strateških surovin in najbolj donosnih vej gospodarstva (kot so računalniška, farmacevtska, letalska in orožarska industrija). V zgodovinskem pomenu se izraz nanaša na bavarske iluminate, resnično tajno družbo, ki jo je leta 1776 ustanovil Adam Weishaupt in je v desetih letih svojega obstoja pritegnila mnoge intelektualce ter razsvetljenske politike, nazadnje pa zaradi notranjih sporov razpadla in bila leta 1785 tudi prisilno ukinjena z odlokom Karla Theodora, ki je prepovedal vse tajne družbe.

Danes naj bi bila ta skupina ljudi sestavljena iz več podskupin, ki se deloma tudi prekrivajo: iz tako imenovanega črnega (diabolično brezčutnega) plemstva; iz največjih industrialcev, naftarjev in bankirjev; iz notranjega kroga prostozidarskih in podobnih lož; iz prodornih političnih povzpetnikov; iz skrbno izbranih pripadnikov intelektualnih elit; iz visoke duhovščine in pomembnih predstavnikov tistih totalitarno mislečih redovnih družb, ki se imajo za božje bojevnike. Izraz iluminati se nanaša na to, da se imajo pripadniki teh skupin za razsvetljene, torej za tiste, ki so v posesti resničnega razumevanja sveta. Vzvišeni so nad povprečnostjo, kaj šele nad bedo večjega dela človeštva. Imajo se za prave lastnike in gospodarje sveta. Velik del teh skupin je tudi sorodstveno povezan. Poleg vase zaverovane elitistične miselnosti jih torej družijo tudi podobni geni, tako imenovana modra - plemiška kri.


Adam Weishaupt (1748–1830)

Več: http://sl.wikipedia.org/wiki/Iluminati

 Na današnji dan 
25. oktobra
... 1735 je bil rojen škotski pesnik, pisatelj in razsvetljenski filozof James Beattie.
... 1806 je bil rojen nemški (mlado)heglijanski filozof Max Stirner.
1886 je bil rojen madžarsko kanadski ekonomist Karl Polanyi.
1923 je bil rojen britanski zgodovinar Martin Gilbert. Poleg obsežne biografije o Churchillu se ukvarja predvsem z zgodovino druge svetovne vojne, dokumentacijo holokavsta, sodobnim judovstvom in zgodovino Izraela.
... 1924 je umrl turški nacionalist Mehmed Ziya Gökalp. Zaslužen je predvsem za sekularizacijo Turčije na nacionalistični osnovi.
1935 je umrl belgijski zgodovinar Henri Pirenne. Med zgodovinsko stroko je z delom “Srednjeveška mesta : gospodarska in socialna zgodovina srednjeveške Evrope” vzbudil ponovno zanimanje za obdobje srednjega veka. Imel je velik vpliv na zgodovinsko šolo okoli revije “Annales”.
1953 je bil rojen slovenski sociolog Tomaž Mastnak.



Powered by MX-System © 2001, 2005 & phpBB © 2001, 2005 phpBB Group
Page generated 35 queries - Generation time: 0.3892 seconds