Kako poteka dedovanje v Sloveniji in kdo deduje

Dedovanje v Sloveniji ureja Zakon o dedovanju: če pokojnik ni zapustil oporoke, premoženje po zakonu dobijo najbližji sorodniki po dednih redih, najprej otroci in zakonec. Zapuščinski postopek sodišče uvede samo, ko prejme podatke o smrti, ob koncu pa izda sklep o dedovanju, na podlagi katerega dediči prevzamejo premoženje, denar na banki in tudi morebitne dolgove.

Kdo deduje, če ni oporoke: dedni redi

Zakon sorodnike razvršča v dedne rede. Bližji red izključi vse oddaljenejše: če obstaja kdo iz prvega reda, drugi in tretji red ne dedujeta ničesar.

Prvi dedni red: otroci in zakonec

Pokojnikovi otroci (tudi posvojenci) in zakonec dedujejo pred vsemi drugimi, in sicer v enakih delih. Pri dedovanju po pokojnem očetu, ki zapusti ženo in dva otroka, torej vsak dobi tretjino. Če je kateri od otrok umrl pred zapustnikom, njegov del dobijo njegovi otroci, torej vnuki.

Drugi dedni red: starši in zakonec

Če pokojnik ni imel potomcev, polovico zapuščine dobi zakonec, drugo polovico pa v enakih delih njegovi starši. Če kateri od staršev ni več živ, njegov del preide na pokojnikove brate in sestre oziroma njihove potomce. Pri dedovanju po možu brez otrok je žena torej praviloma upravičena do polovice, v nekaterih primerih tudi do vsega.

Tretji dedni red: stari starši

Če ni ne potomcev, ne staršev, ne zakonca, dedujejo stari starši in njihovi potomci (strici, tete, bratranci, sestrične).

Pomembno za zunajzakonsko skupnost: zakon partnerja, ki je s pokojnikom dalj časa živel v življenjski skupnosti, glede dedovanja izenačuje z zakoncem. Obstoj skupnosti je treba v postopku dokazati, če ga drugi dediči izpodbijajo, zato je dobro, da imata partnerja urejeno skupno prebivališče in dokazila o skupnem življenju.

Oporoka in nujni delež

Z oporoko lahko zapustnik premoženje razdeli drugače, kot določa zakon, vendar ne povsem prosto. Nujni dediči (potomci, posvojenci, starši in zakonec) imajo pravico do nujnega deleža. Ta za potomce in zakonca znaša polovico, za druge nujne dediče pa tretjino tistega, kar bi dobili, če oporoke ne bi bilo. Stari starši ter bratje in sestre so nujni dediči le, če so trajno nezmožni za delo in nimajo sredstev za življenje.

Oporoka je lahko lastnoročna, pisna pred dvema pričama, sodna ali mednarodna, v izjemnih okoliščinah tudi ustna. Kdor meni, da je bil z oporoko ali darili prikrajšan, mora nujni delež uveljavljati sam, saj ga sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti.

Kako poteka zapuščinski postopek

1. Smrtovnica: matičar po smrti sestavi smrtovnico s podatki o pokojniku, sorodnikih in premoženju ter jo pošlje okrajnemu sodišču.
2. Uvedba postopka: sodišče, pristojno po zadnjem stalnem prebivališču pokojnika, postopek uvede po uradni dolžnosti in zbere podatke o premoženju (nepremičnine, računi, vozila, delnice).
3. Zapuščinska obravnava: sodišče povabi dediče, razglasi morebitno oporoko in vsak dedič poda dedno izjavo, torej sprejme ali odkloni dediščino. Posamezna opravila lahko sodišče zaupa notarju kot sodnemu komisarju.
4. Sklep o dedovanju: ko postane pravnomočen, sodišče ga pošlje finančni upravi, na njegovi podlagi pa se dediči vpišejo v zemljiško knjigo, banka pa izplača denar s pokojnikovih računov.

Dediči lahko dediščino med sabo razdelijo tudi drugače, kot določa zakon, če se o tem sporazumejo že na obravnavi. Tako se pogosto rešuje dedovanje nepremičnine, ki jo prevzame en dedič, drugim pa izplača njihove deleže.

Davek na dediščine: kdo ga plača in koliko

Davka ne napovedujete sami: finančna uprava ga odmeri na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, plačati ga je treba v 30 dneh od vročitve odločbe. Osnova je vrednost podedovanega premoženja, zmanjšana za dolgove in stroške, pri premičninah pa še za 5.000 evrov. Davka ne plačajo:

• dediči prvega dednega reda (otroci, posvojenci, zakonec, zunajzakonski partner),
• zet, snaha in pastorek,
• dediči zapuščine, ki obsega samo premičnine v skupni vrednosti do 5.000 evrov,
• kmetje, ki podedujejo kmetijska zemljišča.

Za drugi dedni red je stopnja do 10.000 evrov osnove 5 %, nato raste do 14 %; za tretji dedni red od 8 do 17 %, za vse druge osebe pa od 12 do 39 %. Primer: brat, ki podeduje stanovanje z davčno osnovo 60.000 evrov, plača 2.900 evrov in še 7 % od 10.000 evrov nad mejo razreda, skupaj 3.600 evrov. Podrobnosti so zbrane na strani finančne uprave o dedovanju.

Dolgovi, odpoved dediščini in denar na banki

Dedič prevzame premoženje skupaj z dolgovi, vendar za dolgove odgovarja le do višine vrednosti podedovanega premoženja. Dedovanje dolgov po starših torej ne more preseči tega, kar ste od njih dobili. Za davčni dolg pokojnika, višji od 80 evrov, finančna uprava dediče po sklepu obvesti o znesku, plačati ga morajo v 60 dneh od pravnomočnosti sklepa.

Če je dolgov več kot premoženja, se lahko dediščini odpoveste z izjavo pred sodiščem do konca zapuščinske obravnave. Odpoved ne more biti delna ali pogojna in je ni mogoče preklicati, praviloma pa velja tudi za vaše potomce. Pri dedovanju denarja na banki velja, da banka sredstva s pokojnikovega računa izplača dedičem šele na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju.

Pogosta vprašanja

Koliko časa traja zapuščinski postopek?

Pri preprostih zapuščinah, kjer se dediči strinjajo, je postopek običajno končan v nekaj mesecih. Spori o nujnem deležu, oporoki ali obsegu premoženja ga lahko podaljšajo na več let.

Ali mora otrok plačati davek, ko deduje po starših?

Ne. Otroci, posvojenci in zakonec oziroma zunajzakonski partner so dediči prvega dednega reda in so davka na dediščine oproščeni.

Ali zunajzakonski partner deduje enako kot zakonec?

Da, če je s pokojnikom dalj časa živel v življenjski skupnosti in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Skupnost je treba v postopku izkazati.

Ali moram plačati dolgove pokojnega starša?

Le do vrednosti podedovanega premoženja. Če se dediščini v celoti odpoveste, za njegove dolgove ne odgovarjate.