Starogrški filozofi so v približno treh stoletjih, od Talesa iz Mileta v 6. stoletju pr. n. št. do Aristotela v 4. stoletju pr. n. št., postavili vprašanja, ki si jih zastavljamo še danes: iz česa je svet, kaj lahko zares vemo in kako naj živimo. Najlažje jih razumemo v treh skupinah – predsokratiki, ki so raziskovali naravo, veliki trije atenski misleci Sokrat, Platon in Aristotel ter helenistične šole, ki so filozofijo spremenile v umetnost življenja.
Kdo so bili starogrški filozofi in zakaj so še vedno pomembni
Beseda filozofija pomeni »ljubezen do modrosti«. Grški misleci niso bili prvi, ki so razmišljali o svetu, so pa prvi začeli iskati razlage, ki se opirajo na razum in opazovanje, ne na mite o bogovih. Namesto vprašanja, kateri bog je povzročil potres, so se vprašali, kaj ga povzroča v naravi.
Iz tega preobrata so zrasle skoraj vse veje znanja, ki jih poznamo: logika, etika, politična teorija, fizika, biologija in celo psihologija. Zato starogrška filozofija ni muzejski predmet, temveč temelj, na katerem še vedno stoji velik del zahodnega mišljenja.
Predsokratiki: starogrški filozofi iz Mileta in prvo veliko vprašanje
Predsokratiki so misleci, ki so delovali pred Sokratom ali v njegovem času, a zunaj njegovega vpliva. Od njihovih spisov so se ohranili le odlomki in navedki pri poznejših avtorjih, zato marsikaj o njih poznamo iz druge roke.
Tales, Anaksimander in Anaksimen
Ko ljudje iščejo »starogrški filozof iz Mileta«, imajo največkrat v mislih Talesa. Milet je bilo bogato jonsko mesto na obali današnje Turčije, kjer so v 6. stoletju pr. n. št. delovali trije misleci, ki jih imenujemo milezijska šola:
- Tales je trdil, da je prapočelo (arhe) vsega voda. Pripisujejo mu napoved sončnega mrka leta 585 pr. n. št., čeprav sodobni zgodovinarji o tem dvomijo.
- Anaksimander je kot izvor vsega postavil apeiron – nekaj neomejenega in nedoločenega, iz česar nastajajo nasprotja, kot sta toplo in hladno.
- Anaksimen je za osnovo izbral zrak, ki se z zgoščevanjem in redčenjem spreminja v ogenj, veter, oblake, vodo, zemljo in kamenje.
Njihovi odgovori se danes zdijo naivni, pomembnejše pa je vprašanje: ali za pestrostjo sveta stoji ena sama, razumsko razložljiva osnova?
Heraklit in Pitagora
Heraklit iz Efeza je poudarjal nenehno spreminjanje in enotnost nasprotij; svet po njem ureja logos, red, katerega simbol je ogenj. Pitagora z otoka Samos je pozneje deloval v Krotonu na jugu Italije in učil o preseljevanju duš ter strogem načinu življenja. Poudarek na številih kot ključu do sveta je bolj delo njegovih poznejših privržencev, pitagorejcev.
Starogrški filozofi iz Elee: Parmenid in Zenon
Elea je bila grška kolonija v južni Italiji. Parmenid (rojen okoli leta 510 pr. n. št.) je trdil, da bivajoče je, da ni nastalo in ne more propasti ter da je eno. Spremembe in mnoštvo, ki jih zaznavajo čuti, so po njegovem le mnenje, resnico pa razkrije razum. S tem je prvi ostro ločil vedenje od zaznave.
Njegov učenec Zenon je učitelja branil s slovitimi paradoksi. Najbolj znan je tisti o Ahilu in želvi: hitri tekač naj bi počasne želve nikoli ne dohitel, ker mora vedno najprej priti tja, kjer je bila želva malo prej. Paradoksi so matematike in filozofe zaposlovali več kot dva tisoč let.
Od Empedokla do Demokrita: štirje elementi in atomi
Poznejši predsokratiki so skušali Parmenida uskladiti z dejstvom, da svet očitno se spreminja. Empedokles z Sicilije je uvedel štiri »korenine« – zemljo, vodo, zrak in ogenj –, ki jih združuje Ljubezen in razdvaja Spor. Anaksagora je menil, da je »vse v vsem«, gibanje sveta pa je sprožil nus, Um.
Najdlje sta šla Levkip in Demokrit iz Abdere: resničnost sestavljajo le nedeljivi delci, atomi, in praznina. Lastnosti, kot sta sladkost ali toplota, nastanejo iz oblike, razporeditve in lege atomov. Sodobna fizika je seveda nekaj povsem drugega, a zamisel o drobnih gradnikih snovi se je rodila prav tu.
Sokrat, Platon in Aristotel – največji filozofi antike
V 5. stoletju pr. n. št. se je središče grške misli preselilo v Atene, pozornost pa z narave na človeka. Kdor išče največje filozofe, ne more mimo te trojice, saj so povezani kot učitelj in učenca.
| Filozof | Čas življenja (pr. n. št.) | Ključna zamisel | Kje ga spoznati |
|---|---|---|---|
| Sokrat | okoli 470–399 | vedenje o lastnem nevedenju, vprašanje kot metoda | Platonova Apologija |
| Platon | okoli 427–347 | svet idej, pravična država | Država, Gostija |
| Aristotel | 384–322 | logika, opazovanje narave, srečno življenje kot vrlina | Nikomahova etika |
Filozofija Sokrata
Sokrat ni napisal ničesar; poznamo ga predvsem iz Platonovih dialogov. Po atenskih ulicah je sogovornike spraševal, kaj je pogum ali pravičnost, dokler niso uvideli, da tega v resnici ne vedo. Leta 399 pr. n. št. so ga obsodili zaradi brezbožnosti in kvarjenja mladine ter ga usmrtili s trobelikovim strupom. Njegova misel, da je nepreizkušeno življenje nevredno življenja, je še vedno najkrajši povzetek filozofije.
Platon in Aristotel
Platon je v Atenah ustanovil Akademijo in učil, da so stvari, ki jih vidimo, le sence večnih idej. Aristotel je na Akademiji študiral dvajset let, bil učitelj Aleksandra Velikega in nato ustanovil svojo šolo, Licej. Bolj kot učitelj je zaupal opazovanju: razvrščal je živali, zapisal pravila logičnega sklepanja in pisal o etiki, politiki in pesništvu.
Po Aristotelu: stoiki, epikurejci in skeptiki
V helenističnem obdobju so filozofi iskali predvsem pot do mirnega in dobrega življenja:
- Stoiki (šola Zenona iz Kitija) so učili, da je v naši moči le naš odnos do dogodkov, ne dogodki sami.
- Epikurejci so sledili Epikurju, ki je srečo videl v zmernem užitku, prijateljstvu in odsotnosti strahu.
- Skeptiki, začenši s Pironom, so svetovali zadržanje sodbe, saj naj bi prav ta prinašala duševni mir.
Kako začeti brati grške filozofe
Za začetek ni treba seči po zahtevnih razpravah. Platonova Apologija je kratka in živa, saj opisuje Sokratov zagovor pred sodiščem. Nato lahko preberete Gostijo o ljubezni ali prvo knjigo Nikomahove etike. Večina teh del je prevedena v slovenščino in dostopna v splošnih knjižnicah prek sistema COBISS. Za predsokratike je koristen pregled odlomkov; zanesljiv angleški uvod ponuja Stanfordska enciklopedija filozofije.
Pogosta vprašanja
Kdo je bil prvi grški filozof?
Po izročilu, ki sega do Aristotela, je prvi grški filozof Tales iz Mileta, ki je deloval na začetku 6. stoletja pr. n. št. in je kot prapočelo vsega postavil vodo.
Kateri so trije najslavnejši starogrški filozofi?
Sokrat, Platon in Aristotel. Platon je bil Sokratov učenec, Aristotel pa Platonov, zato njihove ideje tvorijo neprekinjeno verigo.
Zakaj se imenujejo predsokratiki?
Ime so dobili po tem, da so delovali pred Sokratom ali neodvisno od njega. Večinoma so raziskovali naravo in izvor sveta, ne etike.
Kaj pomeni arhe?
Arhe je grška beseda za začetek ali prapočelo – tisto, iz česar vse nastane. Tales je kot arhe videl vodo, Anaksimander apeiron, Anaksimen zrak.
