Medsebojni odnosi na delovnem mestu odločajo o tem, ali gremo zjutraj v službo z voljo ali s cmokom v grlu. Dobre odnose gradijo jasna pravila, spoštljiva komunikacija in pravočasno reševanje sporov, kvarijo pa jih obrekovanje, nejasne vloge in vodje, ki težav ne vidijo. Ko se slabo vedenje ponavlja in je usmerjeno proti enemu človeku, ne gre več le za slabo vzdušje, temveč za trpinčenje, ki ga zakon prepoveduje.
Zakaj so medsebojni odnosi na delovnem mestu tako pomembni
S sodelavci pogosto preživimo več budnih ur kot z družino. Zato ni presenetljivo, da raziskave zadovoljstva pri delu – tudi številna slovenska diplomska in magistrska dela – med najpomembnejšimi dejavniki vedno znova naštevajo prav odnose s sodelavci in nadrejenimi, ne le plače.
Kjer ljudje drug drugemu zaupajo, si laže priznajo napako, prosijo za pomoč in delijo znanje. Kjer vlada nezaupanje, se energija porablja za previdnost, zavarovanje in ugibanje, kaj si drugi v resnici mislijo. Napetosti v kolektivu so tudi eden od pogostih virov stresa, ki ga ljudje odnesejo s seboj domov.
Kaj najpogosteje kvari medsebojne odnose v podjetju
Slabi odnosi redko nastanejo zaradi enega »težavnega« človeka. Večinoma jih poganjajo okoliščine, ki jih je mogoče spremeniti:
- Nejasne vloge in naloge – ko ni jasno, kdo je za kaj odgovoren, se hitro začne iskanje krivca.
- Preobremenjenost – utrujeni in pod časovnim pritiskom smo manj potrpežljivi in hitreje vzkipimo.
- Slaba komunikacija – informacije, ki krožijo po hodnikih namesto na sestankih, rodijo govorice.
- Občutek nepravičnosti – različna obravnava pri delitvi dela, dopustov ali nagrad.
- Obrekovanje in klike – izključevanje posameznikov iz pogovorov in odločitev.
- Nerešeni konflikti – spor, o katerem se molči, ne izgine, ampak se nalaga.
Kako graditi dobre odnose na delovnem mestu
Kot sodelavec
Ni treba, da imamo vse sodelavce radi. Dovolj je, da se do njih vedemo korektno in predvidljivo. Pozdrav, zahvala in držanje dogovorov se zdijo malenkosti, a prav iz njih nastaja zaupanje.
- Kritiko izražajte o dejanju, ne o osebi: »Poročilo je prišlo dan pozneje« namesto »Vedno zamujaš«.
- Težavo najprej naslovite neposredno pri človeku, ne pri tretjih.
- Ne sodelujte pri obrekovanju – tudi molče prikimavanje ga hrani.
- Spoštujte meje: vsak ne želi deliti zasebnosti ali se družiti po službi.
Kot vodja
Vodja ima na odnose v kolektivu največji vpliv. Ljudje opazujejo, kako se odziva na napake, komu daje besedo in ali enako ravna z vsemi. Pomagajo redni kratki pogovori z zaposlenimi, jasna razdelitev nalog, pohvala na glas in kritika na štiri oči ter hiter odziv, ko opazi napetosti. Vodja, ki spor »prepusti času«, ga praviloma le podaljša.
Konflikt ali trpinčenje: kje je meja
Nesoglasja so del vsakega kolektiva in so lahko celo koristna, če se rešujejo odkrito. Trpinčenje (pogosto mu rečemo mobing) pa je nekaj drugega. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ga v 7. členu opredeljuje kot ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje, usmerjeno proti posameznemu delavcu. Trpinčenje je prepovedano, delavec pa zaradi ukrepanja proti njemu ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam.
| Običajen konflikt | Trpinčenje | |
|---|---|---|
| Pogostost | Občasen, enkraten | Ponavljajoče se, sistematično, dalj časa |
| Tarča | Vprašanje, naloga, odločitev | Vedno ista oseba |
| Namen | Rešiti nesoglasje | Ponižati, izolirati, izriniti |
| Razmerje moči | Razmeroma enakovredno | Žrtev se težko ubrani |
Sodna praksa to mejo jemlje resno. V objavljenih primerih slovenskih sodišč je bilo za trpinčenje spoznano na primer, da delavcu dalj časa niso dajali dela in so ga sodelavci ignorirali. Posamezni, čeprav grobi izpadi brez sistematičnosti pa praviloma niso bili prepoznani kot trpinčenje.
Delodajalec mora po 47. členu ZDR-1 zagotoviti delovno okolje, v katerem nihče ni izpostavljen trpinčenju ali nadlegovanju, in sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) v 24. členu dodaja, da mora sprejeti ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih psihosocialnih tveganj. Za kršitev prepovedi je delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava odškodninsko odgovoren.
Kaj storiti, ko odnosi zaidejo predaleč
- Pogovor – če je mogoče, mirno in brez prič povejte, kaj vas moti in kaj pričakujete.
- Vodja ali kadrovska služba – če pogovor ne pomaga, težavo prijavite nadrejenemu. Večja podjetja imajo pogosto pooblaščeno osebo za obravnavo trpinčenja in pravilnik z jasnim postopkom.
- Dnevnik – zapisujte datume, kaj se je zgodilo, kdo je bil zraven in kako je vplivalo na vas. Shranite e-pošto in sporočila.
- Zdravnik – če se pojavijo nespečnost, tesnoba ali telesne težave, se oglasite pri osebnem zdravniku; zapisi so lahko kasneje tudi dokaz.
- Zunanja pomoč – sindikat, Inšpektorat RS za delo ali odvetnik, specializiran za delovno pravo.
Več o tem, kako delodajalci obvladujejo stres in psihosocialna tveganja, najdete na straneh Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu.
Pogosta vprašanja
Ali moram biti s sodelavci prijatelj?
Ne. Prijateljstva v službi so dobrodošla, niso pa pogoj za dobro sodelovanje. Dovolj sta korektnost in spoštovanje dogovorov.
Je kričanje nadrejenega že trpinčenje?
Enkraten izpad praviloma ne, čeprav je neprimeren. O trpinčenju govorimo, ko je žaljivo ravnanje ponavljajoče se ali sistematično in usmerjeno proti istemu delavcu.
Kdo mora ukrepati, ko se sodelavca sprta?
Najprej sodelavca sama, nato vodja. Delodajalec je po zakonu dolžan poskrbeti za delovno okolje brez trpinčenja in nadlegovanja.
Kam se obrnem, če me v službi trpinčijo?
Na nadrejenega ali pooblaščeno osebo pri delodajalcu, nato na sindikat, Inšpektorat RS za delo ali odvetnika. Pri zdravstvenih težavah poiščite tudi osebnega zdravnika.
