Nujni delež je del zapuščine, ki ga zapustnik najbližjim sorodnikom ne more odvzeti ne z oporoko ne z darili. Potomcem in zakoncu pripada polovica, staršem pa tretjina tistega, kar bi podedovali, če oporoke ne bi bilo. Pri dedovanju ga sodišče ne podeli samodejno – nujni dedič ga mora zahtevati sam in pri tem paziti na roke.
Kdo so nujni dediči
Zakon o dedovanju določa, kdo ima pravico do nujnega deleža tudi takrat, ko ga oporoka izpusti ali ko je zapustnik premoženje razdal že za življenja. To so:
- pokojnikovi potomci (otroci, vnuki, pravnuki) ter posvojenci in njihovi potomci,
- pokojnikov zakonec,
- pokojnikovi starši,
- stari starši ter bratje in sestre – vendar samo, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.
Ker se nujni delež računa od zakonitega dednega deleža, ga v resnici dobi le tisti, ki bi v konkretnem primeru dedoval po zakonu. Starši so torej nujni dediči šele, ko pokojnik ni imel potomcev, vnuk pa le, če njegov roditelj ni več živ.
Koliko znaša nujni delež
Najprej ugotovimo, kolikšen bi bil dedni delež brez oporoke (po dednih redih), nato ga razpolovimo ali zmanjšamo na tretjino. Kar ostane po nujnih deležih, je razpoložljivi del, s katerim zapustnik prosto razpolaga.
| Nujni dedič | Nujni delež | Primer: zapuščina 120.000 € |
|---|---|---|
| Otroci, posvojenci, vnuki | 1/2 zakonitega deleža | dva otroka: zakoniti delež 60.000 €, nujni 30.000 € |
| Zakonec | 1/2 zakonitega deleža | zakonec in dva otroka: zakoniti delež 40.000 €, nujni 20.000 € |
| Starši | 1/3 zakonitega deleža | zakonec in oba starša, brez otrok: oče 30.000 €, nujni 10.000 € |
| Stari starši, bratje, sestre (le ob trajni nezmožnosti za delo in brez sredstev) | 1/3 zakonitega deleža | odvisno od dednega reda |
Če oče z oporoko vse zapusti hčerki, sin pa ne dobi ničesar, lahko sin v našem primeru zahteva 30.000 evrov oziroma četrtino zapuščine. Oporoka ostane veljavna, le razpolaganje v korist hčerke se zmanjša.
Kako se izračuna: tudi darila štejejo
Nujni delež se ne računa samo od tega, kar je ostalo ob smrti. Sodišče sestavi tako imenovano obračunsko vrednost zapuščine: vzame premoženje ob smrti, odšteje dolgove ter stroške popisa in pogreba in prišteje darila.
- Darila zakonitim dedičem se prištejejo ne glede na to, kdaj so bila dana – tudi če je od darilne pogodbe minilo dvajset let.
- Darila drugim osebam se prištejejo le, če so bila dana v zadnjem letu zapustnikovega življenja, razen običajnih manjših daril.
- Ne štejejo darila v dobrodelne in človekoljubne namene.
Za darilo se šteje tudi odpust dolga, odpoved pravici ali denar, ki ga je dedič dobil za ustanovitev gospodinjstva ali za poklic. Vrednost darila se določi po cenah ob smrti, a po stanju ob daritvi: če je hči podarjeno staro hišo sama obnovila, se upošteva vrednost neobnovljene hiše po današnjih cenah.
Primer: oče je pred desetimi leti hčerki podaril hišo, ki je danes vredna 150.000 evrov, ob smrti pa je imel na računu še 30.000 evrov in jih z oporoko zapustil prav tako hčerki. Obračunska vrednost je 180.000 evrov, sinov zakoniti delež 90.000 evrov, nujni pa 45.000 evrov. Najprej se zmanjša oporoka (30.000 evrov), preostalih 15.000 evrov pa sin doseže z zahtevkom za vrnitev darila.
Potomci, ki so z zapustnikom živeli in mu pomagali pridobiti ali ohraniti premoženje, lahko zahtevajo, da se ustrezni del izloči iz zapuščine. Običajni gospodinjski predmeti, ki pripadejo zakoncu in potomcem iz skupnega gospodinjstva, se pri izračunu ne upoštevajo.
Darilna, izročilna pogodba in dosmrtno preživljanje
Vsak način prenosa premoženja za časa življenja ima drugačne posledice za nujni delež:
| Pogodba | Soglasje drugih potomcev | Vpliv na nujni delež |
|---|---|---|
| Darilna pogodba | ni potrebno | darilo se prišteje k zapuščini; prikrajšani nujni dedič lahko zahteva vrnitev |
| Izročilna pogodba (notarski zapis) | potrebno soglasje vseh potomcev | izročeno premoženje ni del zapuščine; za potomca, ki ni soglašal, se šteje za darilo |
| Pogodba o dosmrtnem preživljanju | ni potrebno | odplačna pogodba, premoženje ni del zapuščine; navidezno pogodbo, ki prikriva darilo, lahko nujni dedič izpodbija |
Kako uveljaviti nujni delež in v katerih rokih
- V zapuščinskem postopku izjavite, da zahtevate nujni delež. To je mogoče do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, a je pametno zahtevo podati že na obravnavi.
- Vrstni red: najprej se sorazmerno zmanjšajo oporočna razpolaganja, šele če to ne zadošča, se vračajo darila – od zadnjega proti starejšim.
- Tožba: če zapuščinskega postopka ni, ker je zapustnik vse razdal že za življenja, nujni dedič svojo pravico uveljavlja v pravdi.
Zmanjšanje oporočnih razpolaganj lahko zahtevate v treh letih od razglasitve oporoke, vrnitev daril pa v treh letih od zapustnikove smrti. Zahtevati ju smejo samo nujni dediči. Nujnemu dediču praviloma pripada ustrezen del vsake stvari, torej solastnina; v denarju ga dobi, če tako določi oporoka ali če se dediči dogovorijo. Besedilo zakona je dostopno v Zakonu o dedovanju na portalu Tax-Fin-Lex.
Razdedinjenje: kdaj nujni delež izgubite
Oporočitelj lahko nujnega dediča razdedini v celoti ali delno, vendar samo iz zakonskih razlogov: če se je ta huje pregrešil zoper zakonite ali moralne dolžnosti do zapustnika, če je naklepoma storil hujše kaznivo dejanje zoper zapustnika ali njegove bližnje ali če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju. Razdedinjenje mora biti v oporoki izraženo nedvoumno, razlog je priporočljivo navesti, obstajati pa mora že ob sestavi oporoke. Ker so spori pogosti, se pred podpisom oporoke ali darilne pogodbe splača posvet pri notarju ali odvetniku.
Pogosta vprašanja
Ali nujni delež dobim samodejno?
Ne. Sodišče ga ne upošteva po uradni dolžnosti. Nujni dedič mora sam izjaviti, da ga zahteva, najpozneje do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, pri darilih pa z zahtevkom v treh letih od zapustnikove smrti.
Koliko znaša nujni delež otroka?
Polovico tistega, kar bi otrok podedoval brez oporoke. Če sta otroka dva in drugih dedičev ni, je zakoniti delež vsakega polovica zapuščine, nujni delež pa četrtina.
Ali se darilna pogodba šteje v nujni delež?
Da. Darila zakonitim dedičem se prištejejo k zapuščini ne glede na to, kdaj so bila dana, darila drugim osebam pa, če so bila dana v zadnjem letu zapustnikovega življenja (razen običajnih manjših in dobrodelnih daril).
Ali lahko starši otroka razdedinijo?
Le z oporoko in le iz zakonskih razlogov: zaradi hujše kršitve dolžnosti do zapustnika, naklepnega hujšega kaznivega dejanja zoper zapustnika ali njegove bližnje ali vdanosti brezdelju in nepoštenemu življenju. Razdedinjenje mora biti izraženo nedvoumno.
Ali je nujni delež izplačan v denarju?
Praviloma ne: nujnemu dediču pripada ustrezen del vsake stvari v zapuščini. V denarju ga dobi, če tako določi oporočitelj ali če se dediči tako dogovorijo.
