Delovno razmerje v Sloveniji lahko preneha na več načinov, najpogosteje z odpovedjo delavca, odpovedjo delodajalca ali s sporazumom. Odpoved mora biti vedno pisna, delavec pa za svojo odpoved ne potrebuje razloga in mora upoštevati odpovedni rok 15 ali 30 dni, odvisno od tega, koliko časa je zaposlen pri delodajalcu. Način prenehanja je pomemben predvsem zaradi dveh stvari: odpravnine in pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost.
Kako lahko preneha delovno razmerje
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 77. členu našteva vse načine, kako pogodba o zaposlitvi preneha veljati. Za večino ljudi so pomembni prvi štirje, ostali so redkejši.
- Potek časa pri pogodbi za določen čas ali dokončanje dogovorjenega dela.
- Redna odpoved delavca ali delodajalca, z odpovednim rokom.
- Izredna odpoved, brez odpovednega roka, ob hujših kršitvah.
- Sporazum med delavcem in delodajalcem.
- Smrt delavca ali delodajalca, ki je fizična oseba, sodba sodišča ali prenehanje po samem zakonu.
Pogodba za določen čas preneha sama, brez odpovednega roka, ko se izteče. Tudi v tem primeru ima delavec praviloma pravico do odpravnine (79. člen ZDR-1), razen izjem, kot je nadomeščanje odsotnega delavca ali sezonsko delo, krajše od treh mesecev.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca
Delavec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve (83. člen ZDR-1). Ni mu treba pojasnjevati, ali odhaja k novemu delodajalcu, v samostojno pot ali v pokoj. Odpoved mora biti pisna (87. člen), sicer ni veljavna, zato jo oddajte osebno proti podpisu ali pošljite priporočeno s povratnico.
Minimalni odpovedni rok za delavca po 94. členu ZDR-1 je 15 dni, če je pri delodajalcu zaposlen do enega leta, in 30 dni, če je zaposlen dlje. Pogodba o zaposlitvi ali kolektivna pogodba lahko določi daljši rok, a ne daljšega od 60 dni. Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi, med njim pa delate in prejemate plačo kot običajno. Z delodajalcem se lahko dogovorite tudi za krajši rok, vendar je tak dogovor dejansko sporazum, kar ima posledice, opisane spodaj.
Vzorec odpovedi delovnega razmerja, tudi zaradi upokojitve
Odpoved je lahko kratka. Vsebovati mora vaše podatke, podatke delodajalca, jasno izjavo in datum. Primer besedila:
»Spodaj podpisani Janez Novak, zaposlen na delovnem mestu skladiščnik, v skladu s 83. členom ZDR-1 redno odpovedujem pogodbo o zaposlitvi z dne 1. 3. 2015. Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi te odpovedi. Kraj, datum, podpis.«
Pri odhodu v pokoj lahko dodate stavek, da pogodbo odpovedujete zaradi upokojitve, in navedete želeni zadnji delovni dan. Delavec, ki se upokoji, ima pravico do odpravnine ob upokojitvi (132. člen ZDR-1), ki znaša najmanj dve povprečni mesečni plači. Ta odpravnina mu pripada tudi, če delovno razmerje konča s sporazumom.
Kdaj in kako lahko odpove delodajalec
Delodajalec, za razliko od delavca, potrebuje utemeljen razlog. 89. člen ZDR-1 določa pet razlogov za redno odpoved: poslovni razlog (delo ni več potrebno zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških ali strukturnih razlogov), razlog nesposobnosti, krivdni razlog (kršitev delovnih obveznosti), nezmožnost za delo zaradi invalidnosti in neuspešno opravljeno poskusno delo. Odpoved mora biti pisna in obrazložena, delodajalec pa mora delavca v njej poučiti o pravnem varstvu in pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Pred odpovedjo iz krivdnega razloga mora delavca praviloma pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor.
| Vrsta odpovedi | Minimalni odpovedni rok (94. člen ZDR-1) |
|---|---|
| Odpoved delavca | 15 dni do enega leta zaposlitve, nato 30 dni (z dogovorom največ 60 dni) |
| Poslovni razlog ali nesposobnost | 15 dni do enega leta, 30 dni od enega do dveh let, nato 30 dni + 2 dni za vsako leto, največ 60 dni |
| Poslovni razlog ali nesposobnost, nad 25 let | 80 dni, razen če panožna kolektivna pogodba določa drugače (ne manj kot 60 dni) |
| Krivdni razlog | 15 dni |
| Neuspešno poskusno delo | 7 dni |
Izredna odpoved
Izredna odpoved pomeni, da delovno razmerje preneha brez odpovednega roka. Delodajalec jo lahko poda pri najhujših kršitvah, na primer ob večdnevni neopravičeni odsotnosti ali kršitvi z znaki kaznivega dejanja. Izredno lahko odpove tudi delavec, kadar delodajalec huje krši svoje obveznosti, recimo če ne izplačuje plače ali ga ne zaščiti pred nadlegovanjem. O tem, kako prepoznati trpinčenje na delovnem mestu in graditi zdrave odnose s sodelavci, smo pisali posebej. Delavec mora delodajalca pred izredno odpovedjo praviloma najprej pisno opozoriti, ob upravičeni izredni odpovedi pa ima pravico do odpravnine kot pri poslovnem razlogu.
Sporazumna odpoved in denarno nadomestilo
Sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi (81. člen ZDR-1) je veljaven le v pisni obliki. Je hiter in preprost: stranki se dogovorita za datum prenehanja, odpovedni rok ni potreben. Prav zato inšpektorat za delo opozarja na previdnost. Kdor podpiše sporazum, se odpove zakonskemu odpovednemu roku in odpravnini (razen ob upokojitvi), praviloma pa tudi denarnemu nadomestilu za brezposelnost.
Zavod RS za zaposlovanje namreč nadomestilo prizna le osebi, ki ni postala brezposelna po lastni krivdi ali volji. Po pogojih ZRSZ za denarno nadomestilo mora biti oseba v zadnjih 24 mesecih zavarovana najmanj 10 mesecev (mlajši od 30 let najmanj 6 mesecev), vlogo pa mora oddati v 30 dneh po prenehanju zavarovanja. Kako se različni načini prenehanja praviloma odražajo pri nadomestilu:
- Odpoved iz poslovnega razloga ali nesposobnosti: pravica do nadomestila obstaja, če so izpolnjeni pogoji zavarovanja.
- Iztek pogodbe za določen čas: praviloma ne pomeni brezposelnosti po lastni volji.
- Lastna odpoved ali sporazum: praviloma brez nadomestila.
- Odpoved iz krivdnega razloga ali izredna odpoved delodajalca: brez nadomestila.
Če vam delodajalec ponudi sporazum, ga niste dolžni podpisati. Preden se odločite, se pozanimajte pri zavodu, kaj to pomeni za vaš primer, in vprašajte, ali je delodajalec pripravljen prostovoljno izplačati znesek, ki nadomesti izgubljeno odpravnino.
Odpravnina: komu pripada in koliko
Odpravnino po 108. členu ZDR-1 dobi delavec, ki mu delodajalec redno odpove pogodbo iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, če je bil zaposlen več kot eno leto. Osnova je povprečna mesečna plača zadnjih treh mesecev pred odpovedjo, znesek pa je odvisen od let dela pri delodajalcu in njegovih pravnih prednikih:
- od enega do deset let: 1/5 osnove za vsako leto,
- od deset do dvajset let: 1/4 osnove za vsako leto,
- nad dvajset let: 1/3 osnove za vsako leto.
Odpravnina ne sme presegati desetkratnika osnove, razen če kolektivna pogodba določa drugače. Primer: delavka s povprečno plačo 1.500 evrov bruto, ki je pri delodajalcu osem let, dobi 8 × 300 evrov, torej 2.400 evrov. Ob izgubi službe je smiselno takoj urediti tudi dokumente za iskanje nove, na primer življenjepis za službo s primerom ali Europass življenjepis za prijave v tujini.
Če menite, da je bila odpoved nezakonita, je rok kratek: tožbo na delovnem sodišču ali predlog za mediacijo je treba vložiti v 30 dneh od vročitve odpovedi. Ta članek je splošen pregled in ni pravni nasvet; pri konkretnem primeru se obrnite na sindikat, inšpektorat za delo ali odvetnika.
Pogosta vprašanja
Ali moram navesti razlog, ko odpovem pogodbo o zaposlitvi?
Ne. Delavec lahko redno odpove pogodbo brez obrazložitve, odpoved pa mora biti pisna in upoštevati odpovedni rok.
Koliko je odpovedni rok, če dam odpoved sam?
Najmanj 15 dni, če ste pri delodajalcu zaposleni do enega leta, in 30 dni, če dlje. Pogodba ali kolektivna pogodba lahko določi daljši rok, a največ 60 dni.
Ali po sporazumni odpovedi dobim nadomestilo za brezposelnost?
Praviloma ne, saj ZRSZ nadomestilo prizna le, če brezposelnost ni nastala po vaši volji ali krivdi. S sporazumom se odpoveste tudi odpravnini, razen ob upokojitvi.
Ali lahko odpovedni rok skrajšam?
Le z dogovorom z delodajalcem. Tak dogovor naj bo pisen, saj gre dejansko za sporazumno prenehanje z vsemi posledicami.
Kdaj pripada odpravnina?
Pri redni odpovedi delodajalca iz poslovnega razloga ali nesposobnosti po več kot enem letu zaposlitve, ob utemeljeni izredni odpovedi delavca, ob upokojitvi in praviloma ob izteku pogodbe za določen čas.
