Sporazumna odpoved je pisni dogovor med delavcem in delodajalcem, da delovno razmerje preneha na datum, ki ga izbereta sama. Je najhitrejši način za odhod iz službe, a ima ceno: s podpisom se praviloma odpoveste odpovednemu roku, zakonski odpravnini in denarnemu nadomestilu za brezposelnost. Zato je smiselna predvsem takrat, ko že imate novo zaposlitev ali ko vam delodajalec za odhod ponudi nekaj v zameno.
Kaj je sporazumna odpoved in kdaj velja
V vsakdanjem govoru rečemo sporazumna odpoved, zakon pa govori o sporazumu o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Ureja ga 81. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je zelo kratek: pogodba preneha s pisnim sporazumom med strankama, sporazum, ki ni sklenjen v pisni obliki, pa je neveljaven. Ustni dogovor s šefom torej ne zadošča.
Sporazum lahko predlaga katerakoli stran. Če druga stran predloga ne sprejme in ga ne podpiše, delovno razmerje teče naprej. Zakon od delodajalca zahteva še eno stvar: ob prenehanju vas mora pisno obvestiti o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Če tega ne stori, sporazum vseeno ostane veljaven, zato je na vas, da posledice poznate že pred podpisom.
Sporazumno prenehanje je le eden od načinov za konec zaposlitve. Kako potekata redna in izredna odpoved, kakšni so odpovedni roki in kdaj pripada odpravnina, smo podrobno razložili v vodniku o tem, kako poteka odpoved delovnega razmerja v Sloveniji.
Kaj izgubite s podpisom sporazuma
Ker sporazum ni odpoved, zanj ne veljajo pravila, ki delavca ščitijo pri odpovedi delodajalca. Delodajalcu ni treba imeti utemeljenega razloga, voditi postopka ali spoštovati odpovednega roka. Za delavca to pomeni tri konkretne izgube:

- Denarno nadomestilo za brezposelnost. Zavod RS za zaposlovanje sporazum šteje za brezposelnost po lastni volji, zato nadomestila praviloma ne dobite, tudi če ste bili zaposleni več let.
- Zakonska odpravnina. Ne pripada, z eno izjemo: delavec, ki se upokoji, ima pravico do odpravnine ob upokojitvi tudi, če razmerje konča s sporazumom.
- Odpovedni rok. Zakonskega roka ni, delovno razmerje lahko preneha že naslednji dan. Med odpovednim rokom bi sicer prejemali plačo in imeli čas za iskanje nove službe.
| Način prenehanja | Odpovedni rok | Zakonska odpravnina | Denarno nadomestilo |
|---|---|---|---|
| Sporazum | ne, datum po dogovoru | ne (razen ob upokojitvi) | praviloma ne |
| Odpoved delavca | 15 ali 30 dni | ne | praviloma ne |
| Odpoved iz poslovnega razloga | od 15 dni naprej, odvisno od let dela | da, po več kot enem letu | da, če so izpolnjeni pogoji |
Tabela pokaže, zakaj je razlika pomembna. Če delodajalec delo res ukinja, je zanj sporazum cenejši od odpovedi iz poslovnega razloga, delavec pa z njim izgubi odpravnino in nadomestilo hkrati.
Kaj naj vsebuje sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi
Zakon vsebine ne predpisuje podrobno, zato je vredno preveriti, ali je v besedilu zapisano vse, kar ste se dogovorili. Dober sporazum vsebuje:
- podatke delavca in delodajalca ter sklic na pogodbo o zaposlitvi,
- jasno izjavo, da pogodba preneha na podlagi 81. člena ZDR-1,
- točen datum prenehanja delovnega razmerja,
- dogovor o neizrabljenem dopustu, regresu in morebitnem izplačilu ter rok za plačilo,
- dogovor o vračilu službene opreme, ključev ali vozila,
- pisno obvestilo o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti,
- datum in podpisa obeh strank.
Če vam delodajalec obljubi denar za odhod, mora biti znesek izrecno zapisan v sporazumu. Tak prostovoljni znesek ni zakonska odpravnina in se praviloma v celoti všteje v davčno osnovo.
Dopust in regres ob sporazumnem prenehanju
Če delovno razmerje preneha med letom, vam pripada sorazmerni del letnega dopusta, 1/12 za vsak mesec zaposlitve (161. člen ZDR-1). Dopust, ki ga do zadnjega dne ne morete izrabiti, vam delodajalec izplača v denarju, kar je dovoljeno prav ob prenehanju delovnega razmerja (164. člen). Podobno velja za regres, ki pripada sorazmerno. V sporazum zapišite, ali boste dopust izrabili pred odhodom ali bo izplačan.
Kdaj se sporazumna odpoved splača in kdaj ne
Sporazum ni slab sam po sebi. Uporaben je, ko si odhoda želite vi in vam odpovedni rok stoji na poti. Tipični primeri:

- novi delodajalec vas potrebuje prej, kot bi se iztekel vaš 30-dnevni odpovedni rok,
- odhajate v pokoj in se z delodajalcem dogovorite za zadnji delovni dan, odpravnina ob upokojitvi pa vam ostane,
- delodajalec vam za odhod ponudi izplačilo, ki je višje od odpravnine in nadomestila, ki bi ju sicer dobili.
Nove službe še nimate? Sporazum je potem tvegan, saj boste ostali brez plače in brez nadomestila hkrati. Preden se odločite, uredite življenjepis za prijavo na novo delovno mesto, za prijave v tujini pa še Europass življenjepis.
Ko sporazum predlaga delodajalec
Inšpektorat za delo že več let opozarja, naj delavci ne podpisujejo sporazumov, če ne želijo oditi, in nikoli ne podpisujejo praznih listov papirja, ki bi jih delodajalec pozneje lahko uporabil proti njihovi volji. Vzemite si čas za razmislek in besedilo odnesite domov. Če pritisk prihaja iz slabih odnosov v kolektivu, si preberite tudi, kako prepoznati trpinčenje na delovnem mestu. Opozorila inšpektorata so zbrana v obvestilu Previdno pri sporazumnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
Ali lahko sporazum izpodbijate
Podpisanega sporazuma ne morete enostransko preklicati. Njegovo veljavnost lahko izpodbijate le na delovnem sodišču, in sicer kadar je bil sklenjen s silo, grožnjo ali prevaro, v zmoti ali brez prave volje. Sodišča so na primer razveljavila sporazume, kjer je delavec podpisal prazen list ali se je zmotno zanašal, da bo prejemal nadomestilo. Vrhovno sodišče je v zadevi VIII Ips 19/2024 razveljavilo sporazum, ki je bil del paketne ponudbe za izogibanje obveznostim pri odpovedi iz poslovnega razloga.
Sodna praksa pa je tudi stroga. Samo opozorilo, da bi delodajalec sicer zakonito podal odpoved, ni nedopustna grožnja, kasnejše obžalovanje pa za razveljavitev ne zadošča. Vrhovno sodišče (VIII Ips 157/2016) je za tožbo uporabilo 30-dnevni rok iz 200. člena ZDR-1, zato ne odlašajte in se čim prej posvetujte s sindikatom, inšpektoratom ali odvetnikom. Če sumite, da je bil vaš podpis ponarejen, gre za sum kaznivega dejanja, ki ga obravnava policija. Članek je splošen pregled in ni pravni nasvet.
Pogosta vprašanja
Ali moram podpisati sporazum, ki mi ga ponudi delodajalec?
Ne. Sporazum velja le, če z njim soglašata obe strani. Če ga ne podpišete, delovno razmerje ne preneha, delodajalec pa vam lahko pogodbo odpove le po pravilih ZDR-1, z utemeljenim razlogom in v predpisanem postopku.
Ali po sporazumni odpovedi dobim nadomestilo za brezposelnost?
Praviloma ne. Zavod RS za zaposlovanje sporazumno prenehanje šteje za brezposelnost po lastni volji, zato do denarnega nadomestila niste upravičeni.
Ali pri sporazumni odpovedi pripada odpravnina?
Zakonska odpravnina ne pripada, razen odpravnine ob upokojitvi. Delodajalec lahko prostovoljno izplača določen znesek, vendar mora biti ta izrecno zapisan v sporazumu.
Ali je pri sporazumni odpovedi odpovedni rok?
Ne. Stranki se sami dogovorita, kdaj delovno razmerje preneha, lahko takoj ali čez nekaj tednov.
Ali lahko podpisan sporazum prekličem?
Enostranski preklic ni mogoč. Sporazum lahko izpodbijate le na delovnem sodišču, če je bil sklenjen pod grožnjo, s prevaro ali v zmoti, sodna praksa pa za tožbo uporablja kratek 30-dnevni rok.


